Napaka v evoluciji
Zgodilo se je enkrat med najbolj pomembnim dogodkom na planetu , se pravi v času Svetovnega prvenstva v nogometu . Stopil sem na mestni avtobus številka 2 , ki je ob takšni uri ponavadi nabito poln . Že med običajnim prerivanjem sem opazil in slišal gospo baročne postave , ki je govorila v telefon . Sodeč po polnih vrečkah domače zelenjave pri njenih nogah , se je vračala z mestne tržnice . Slučajno sem se postavil ravno za njo . Morda tudi ne čisto slučajno . V vsakem primeru sem takoj napel ušesa . ( V imenu večje avtentičnosti njene besede navajam brez olepševanja ) . " Ti rečem...ene tekme je konc pa se že druga začne...včeri sem mislila da se mi bo zmešal...cel dopoudan njegove zokne po bajti pospravlam...pa tiste kocine iz umivalnika...vmes južno skuham...ti rečem skorej ne žveči ko vase baše šnicl in krompir ki sm ga sama prnesla iz štacune pa sama olupla pa skuhala....in potem gre takoj nazaj pred tist frdaman televizor , jaz pa peglo u roke...on zija u tistga Mesija in Renalda , jaz pa u njegove gate . Ti rečem da bi skor raj vidla če bi u druge babnice zijal...če bi mene kdaj pogledu bi mu pa verjetn krona z glave padla . In potem..." Nenadoma se je obrnila in jezo od svojega moža za hip preusmerila na moškega njenih let , ki se je znal slabše od mene pretvarjati da ga njena tirada ne zanima . Da o tehniki slučajnega naslanjanja sploh ne govorimo. " Gospod da vam ne bojo uhlji od napenjanja odpadli...pa a se morte tko ob mene drgnt...saj je uzadi dost placa." Neopazno sem si oddahnil in ko se je nesrečnik v zadregi odmaknil , poslušal naprej . " Ne Fani , ne govorim teb ampak tle enmu...sej veš da na avtobusu vse sorte srečaš . Kje sm ostala...aja...potem je gospod hotu kavo...sladko seveda...komu je lepše kot njemu . Skuham tisto klinčevo kavo , čeprau me je prjel da bi strup vanjo namest cukra stresla...ko mu jo odnesem v dnevno sobo seveda ne grem mimo frdamanga televizorja , da neb slučajn kej zamudu...čeprau sm zanga nevidna , ti rečem...pol mi je pa res prtisk na tristo dvignu...zleknen na kauču , u eni roki drži daljinca , drugo ma pa pod hlačami in se po ta spodnjemu šlata...Tko k tvoj Ferdo ? Sej pravm...a preverjajo če so še tam al kaj ? * No u glavnem...evo moja postaja , dost mam tega cjazenja...u glavnem spravla sm ga u gromozansko dilemo k ni vedel s kero roko bi vzel skodelco . Sm ga hotla uprašat če mu jo še u usta zlijem , da se ne bo pretegnu , on je pa potem končno..." Ko je izstopila se je njen glas izgubil v mestnem hrupu . Čeprav sem se peljal še dve postaji , bi skoraj izstopil na njeni . Tako zelo me je zanimalo , brez česa je lažje shajal tisti čas ko je pil kavo . Moj glas gre daljincu .
Moški , večina njih , skrivaj sanjarijo da bi imeli še tretjo nogo , če veste na kaj mislim . Če bi si vzeli čas in prisluhnili ženskam , ki dojeli da jim one bolj privoščijo tretjo roko .
* Ta strah nas spremlja celo življenje . ( opomba bralkam )



