Napaka v evoluciji


Zgodilo se je enkrat med najbolj pomembnim dogodkom na planetu , se pravi v času Svetovnega prvenstva v nogometu . Stopil sem na mestni avtobus številka 2 , ki je ob takšni uri ponavadi nabito poln . Že med običajnim prerivanjem sem opazil in slišal gospo baročne postave , ki je govorila v telefon . Sodeč po polnih vrečkah domače zelenjave pri njenih nogah , se je vračala z mestne tržnice . Slučajno sem se postavil ravno za njo . Morda tudi ne čisto slučajno . V vsakem primeru sem takoj napel ušesa . ( V imenu večje avtentičnosti njene besede navajam brez olepševanja ) . " Ti rečem...ene tekme je konc pa se že druga začne...včeri sem mislila da se mi bo zmešal...cel dopoudan njegove zokne po bajti pospravlam...pa tiste kocine iz umivalnika...vmes južno skuham...ti rečem skorej ne žveči ko vase baše šnicl in  krompir ki sm ga sama prnesla iz štacune pa sama olupla pa skuhala....in potem gre takoj nazaj pred tist frdaman televizor , jaz pa peglo u roke...on zija u tistga Mesija in Renalda , jaz pa u njegove gate . Ti rečem da bi skor raj vidla če bi u druge babnice zijal...če bi mene kdaj pogledu bi mu pa verjetn krona z glave padla . In potem..." Nenadoma se je obrnila in  jezo od svojega moža za hip preusmerila na moškega njenih let , ki se je znal slabše od mene pretvarjati da ga njena tirada ne zanima . Da o tehniki slučajnega naslanjanja sploh ne govorimo. " Gospod da vam ne bojo uhlji od napenjanja odpadli...pa a se morte tko ob mene drgnt...saj je uzadi dost placa." Neopazno sem si oddahnil in ko se je nesrečnik v zadregi odmaknil , poslušal naprej . " Ne Fani , ne govorim teb ampak tle enmu...sej veš da na avtobusu vse sorte srečaš . Kje sm ostala...aja...potem je gospod hotu kavo...sladko seveda...komu je lepše kot njemu . Skuham tisto klinčevo kavo , čeprau me je prjel da bi strup vanjo namest cukra stresla...ko mu jo odnesem v dnevno sobo seveda ne grem mimo frdamanga televizorja , da neb slučajn kej zamudu...čeprau sm zanga nevidna , ti rečem...pol mi je pa res prtisk na tristo dvignu...zleknen na kauču , u eni roki drži daljinca , drugo ma pa pod hlačami in se po ta spodnjemu šlata...Tko k tvoj Ferdo ? Sej pravm...a preverjajo če so še tam al kaj ? * No u glavnem...evo moja postaja , dost mam tega cjazenja...u glavnem spravla sm ga u gromozansko dilemo k ni vedel s kero roko bi vzel skodelco .  Sm ga hotla uprašat če mu jo še u usta zlijem , da se ne bo pretegnu , on je pa potem končno..." Ko je izstopila se je njen glas izgubil v mestnem hrupu . Čeprav sem se peljal še dve postaji , bi skoraj izstopil na njeni . Tako zelo me je zanimalo , brez česa je lažje shajal  tisti čas ko je pil kavo . Moj glas gre daljincu .

če bi se vprašalo ženske

Moški , večina njih , skrivaj sanjarijo da bi imeli še tretjo nogo , če veste na kaj mislim . Če bi si vzeli čas in prisluhnili ženskam , ki dojeli da jim one bolj privoščijo tretjo roko . 


*  Ta strah nas spremlja celo življenje . ( opomba bralkam ) 

La petite mort



Bila je že noč , ko je srebrn Audi skoraj povsem neslišno pripeljal pred avtopralnico na obrobju mesta . Vsi boksi s sesalniki so bili kljub temu zasedeni . Moški za volanom je besno zaškrtal z zobmi . Bil je na tesnem s časom in zaradi teh zgub bo moral spremeniti načrte . Nato sta se skoraj hkrati spraznili kar dve mesti in zlovešč nasmeh se je zarisal na njegovem obrazu . Še enkrat mu je sama Previdnost dala znamenje , da je na njegovi strani . Zasedel je eno od prostih mest in previdno pogledal okoli sebe . Preden izstopi , se je želel prepričati , da ga nihče ne more prepoznati . Kot je pričakoval , so bili vsi popolni tujci . Povsem običajni , neopazni ničeti . Vprašal se je , če je kateri od njih tukaj iz enakega razloga kot on . To misel je takoj zavrgel in enak zlovešć nasmeh je še enkrat preletel njegov obraz . Do vratu zadolženi družinski možje , katerih največje vznemirjenje je bilo prevoziti rumeno luč na semaforju . Dvomil je , da si s kom izmed njih deli živalski nagon .
Stopil je iz vozila in vzel skrito opremo iz prtljažnika . Ni bilo prvič da je čistil in zakrival sledi telesa iz svojega velikega , močnega avtomobila , zato je natanko vedel kaj mora storiti . Svojo tehniko je izpopolnil s pomočjo takrat izjemno priljubljene televizijske nanizanke Na kraju zločina . Slava tistemu , ki mu je prišlo na misel posneti serijo o forenzikih . Resnici na ljubo , njegova žena je imela vseeno prav , ko ga je užaljeno obtožila , da jo gleda zaradi tiste prsate plavolase preiskovalke . 
Lasje , kri in telesne tekočine vseh vrst . Vedno so bili najbolj pozorni prav na to . Vedno . Vrgel je vnaprej pripravljen žeton v režo in z velikim sesalnikom temeljito posesal dolge , svetle lase , ki so jih bili polni sedeži in talni tepihi . Ko se je čas delovanja iztekel , je uporabil še en žeton in vse ponovil . Nato je vzel ročno svetilko , najmočnejšo kar se jih da kupiti in z njo pozorno iskal obremenilne sledi . Na sprednjem sedežu je našel nekaj madežev . Seveda je bilo to za pričakovati , glede na to , kako je kričala na njemu . Tudi na to je bil pripravljen . Poškropil jih je s posebnim čistilom , ki ga uporabljajo kemične čistilnice , zdrgnil s krtačo in tudi tokrat ponovil postopek . Sovražil je površnost . Površnost je bila nevarna . Površnost ga lahko drago stane . Ravno ko je mislil da je končal , je s kotičkom očesa ujel bleščanje med sprednjim sedežem in vrati . S konico prsta je pobral biserno ogrlico . Jo je strgal z nje ? Ni se mogel spomniti , toda globoko v sebi je vedel odgovor , saj je v TISTEM trenutku vedno izgubil oblast nad seboj in se spremenil v zver . Če bi tole spregledal...Spravil jo je v žep . Na televiziji osumljenca skoraj vedno pokoplje  spregledana ali pozabljena malenkost . Toda on vedno vidi celotno sliko , on vedno hlepi po popolnosti , kjer ni prostora za spodrsljaje . Prelevil ga je občutek superiornosti , v katerem bi užival dlje , če ga ne bi priganjal čas . Še zadnjič je s svetilko pozorno pregledal vse sedeže , tapete na vratih in tla . Ko je bil zadovoljen in pomirjen , je zaprl oči in v mislih temeljito preveril svoj alibi . Bil je brez napake , popoln . 
Pazljivo je pospravil opremo nazaj in preden je speljal , pogledal na sovoznikov sedež , kateremu je njegova žena vedno trapasto , prav po žensko rekla moj . Sovražil je način , na kateri je vsakič sumničavo pogledala po avtu , preden je sedla vanj . Kako sta se temu z njeno najboljšo prijateljico še komaj poldrugo uro nazaj smejala , medtem ko sta počivala med nebrzdanim seksom v različnih položajih , enemu prav akrobatskemu .  Zjutraj se bo ob tej misli prav zabaval , ko jo bo peljal v službo . Ju je še dodatno vzburjalo dejstvo , da to počneta ravno na njenemu sedežu ?  Ravno ko si je zastavil to vprašanje in ravno ko so se mu napele hlače , je iz stranske ulice proti njemu zapeljal majhen avto starejšega letnika. Imel je prižgane dolge luči , ki so ga za hip zaslepile in povsem razločno osvetlile celotno notranjost srebrnega Audija , vključno s stropom , na katerem so se razločno videli odtisi elegantnih ženskih čevljev in majhne udrtine od njihovih še bolj elegantnih pet . Jimmy Choo . Presneto lepi in presneto dragi čevlji . Takšne ti za rojstni dan podari samo najbližja prijateljica . 
" Še ena zguba" , je prezirljivo siknil , ko je neugleden Fiat zapeljal mimo njega . Močno je pritisnil na plin in se odpeljal proti domu . Užival je v mogočnem zvoku osemvaljnega motorja . Bil je popoln . Kot vse tisti dan .
   
  

Peklenska pomaranča


 Časi so takšni , da se je politika zavlekla v vse pore naših življenj . Po neki raziskavi ( Le kdo se ukvarja s tem ? In zakaj  ? ) naj bi namreč bila prevladujočemu odstotku vprašanih prva asociacija na oranžno barvo kontroverzni vodja največje svetovne sile in ne nekaj tako vsakdanjega kot pomaranča ali jesensko listje . Tega sem se spomnil , ko sem pred enim ljubljanskih nakupovalnih središč uzrl tale , ne pretirano estetski prizor ;

Takoj sta mi postala jasna prisotnost in namen dveh delavcev v uniformah vzdrževalcev , ki sta se ravno pripravljala da zaženeta nekakšen velik , očitno čistilni stroj . Nisem ju želel motiti pri delu in sem nadeljeval svojo pot v smer iz katere sta se bližala simpatična mamica in njen sinček , še predšolski otrok . Ona je z nekoliko namrščenim obrazom gledala v naslovnico časopisa , ki ga je držala v roki , fante je pa zvedavo gledal okoli . Čeprav sem se oddaljeval , sem slišal pogovor , katerega citiram po spominu ;

Starejši vzdrževalec ;
" Naj me vrag pocitra ! Te umazanije se sploh ne moremo znebiti ".
Mlajši vzdrževalec ;
" Pa smo jo enkrat že počistili . Jebela cesta , veš na koga me spominja..."
Prekine ga visok , otroški glas ;
" Mami...mami...kaj je tisto grdo oranžno ? Mami poglej...mami..."
Spet starejši vzdrževalec ;
" Pameten poba . Pod nosom še moker , pa se že spozna na politiko ".
Mamica ( skoraj istočasno z njim ) ;
" Molči Jakec ! Veš da se ne spodobi grdo o drugih govoriti. Drugače sem te učila , si pozabil ? "
Jakec ;
" Ampak mami...saj nisem. Res mami ".
Še enkrat starejši vzdrževalec , ki si prižge cigareto in zamišljeno gleda za njima ;
" Veš kaj Franci , za tega mulca se bo še slišalo . Naj me strela če ne ".

Če sem iskren , še danes ne vem , o čem so se sploh pogovarjali .

Britanski špijun


 
Naključje je hotelo , da sem ravno med čakanjem  pri frizerju prebral članek o tem , da so tako Sean Connery  kot Roger Moore in Daniel Craig nosili lasulje in lasne vložke , medtem ko so v vlogi najslavnejšega tajnega agenta reševali svet pred kriminalnimi veleumi in megalomanskimi milijarderji . Med zapeljevanjem prelepih deklet v športnih kabrioletih , skakanjem iz helikopterja ali med pretepi na strehah drvečih vlakov tega ni bilo moč opaziti . Gospod Q , inženir ki ga zalaga z vsemi tistimi čudežnimi gadgeti je res bil in ostal mojster svojega poklica . Sam nisem bil nikoli pretiran fen tega , zdaj že legendarnega filmskega serijala . Raje imam bolj realistične vohunske filme , ki tega poklica ne glorificirajo . James Bond je s skoraj neomejenim proračunom postal filmska , modna in popkulturna ikona . Toda kako bi se znašel v manj glamuroznih okoliščinah ?   
 
androgenetic alopecia

Predstavljajmo si da našega 007 enkrat na začetku osemdesetih ( Roger Moore torej ) pošljejo v Jugoslavijo , kjer naj bi sabotiral projekt jugoslovanske jedrske bombe , ki jo poskušajo razviti v Inštitutu Vinča . Njegova prirejena identiteta je Petar Jakovljević , povratnik iz tujine , ki želi v kapitalizmu prigaran denar vložiti v propadajoče socialistično gospodarstvo , prepleteno s korupcijo in birokracijo . Že s tem vzbudi sum pri neomajnemu komunistu , nekdanjemu političnemu zaporniku , pri kateremu se v prizidku hiše nastani kot podnajemnik . Sumi se mu še poglobijo , ko ga zaradi njegove preteklosti policija pokliče na informativni razgovor in mimogrede povpraša o gostu v njegovi hiši. Na pomoč pokliče brata enakih prepričanj in preteklosti in kljub dejstvu da je srčni bolnik , začne domnevnega imperialističnega agenta zasledovati in fotografirati njegove " poslovne sestanke " z očitno prozahodno usmerjenimi znanci , med katerimi je tudi znanstvenik iz prej omenjenega Inštituta . To podžge njegovo paranojo , ki ga pripelje do roba norosti .  
Bonda smo poslali na misijo v film drugačnega žanra , s katerim si vseeno deli vohunsko tematiko in ideološki spopad med vzhodom in zahodom . Gre seveda za legendarni Balkanski špijun iz leta 1984 , kjer veljajo drugačna pravila . Svetovno znana letovišča , ekskluzivne hotele in mondene igralnice zamenjajo siv socialistični vsakdan , propadajoče hiše v predmestju in zakajene pisarne polne znaveličanih uradnikov . Tukaj njegov nasprotnik ni kakšen ekscentrični milijarder , kljub zlovešćim naklepom vselej vljuden in genlemanski . Ilija Čvorović je mali človek , ki je v času Informbiroja ostal zvest Stalinu in Sovjetski Zvezi in bil za to kaznovan . Zaradi  podnajemnika je prepričan da je spet sumljiv oblastem in tega suma bi se rad opral tako , da agentu tujih sil prepreči delovanje proti družbeni ureditvi , kot se je takrat temu reklo . Kot ostali Bondovi negativci ni imun na megalomanijo in sam sebe prepriča , da je v njegovih rokah usoda socializma , v katerega kljub rastoči inflaciji in pomanjkanju v trgovinah , nikoli ni izgubil vere .  Zato se agentu imperialističnih sil zoperstavi s sovjetskimi metodami in tehnologijo . Z zadnjimi prihranki kupi rusko kamero in ostalo , že zdavnaj zastarelo opremo za zasledovanje in se v akcijo podaja z Moskvičem , saj je prepričan , da boljšega avtomobila ni . Ilija je tragikomičen junak , katerega je že zdavnaj povozil čas .
Vseeno ne ponovi usodne napake svojih bolj razvpitih predhodnikov . Vsi so želeli ujetega Bonda pokončati s pomočjo kakšne sofisticirane naprave . Toda nikoli niso počakali in gledali kako tehnika in znanost opravita svoje . Raje so mu podrobno razložili kako bodo speljali načrt do konca , se poslovili od njega in pustili da se potem reši s pomočjo kakšena skritega gadgeta ali napake v tehnologiji . Tovariš Ilija znanosti pri tako resnih stvareh ne zaupa . Zaslišuje tako kot so nekoč zasliševali njega , bolj osebno in manj sofisticirano . Edino tako dobi potrditev svojih sumov , ko mu v roki ostane Bondov toupee . 
" Ko si ti ? Pa ti nisi Jakovljević...ti si neki veči izdajnik " , zgroženo vzklikne ob pogledu na osramočenega Bonda . Toda šok je prevelik in zadet z srčnim infarktom se zgrudi na tla . 
Ja , Q je res mojster .