Peklenska pomaranča


 Časi so takšni , da se je politika zavlekla v vse pore naših življenj . Po neki raziskavi ( Le kdo se ukvarja s tem ? In zakaj  ? ) naj bi namreč bila prevladujočemu odstotku vprašanih prva asociacija na oranžno barvo kontroverzni vodja največje svetovne sile in ne nekaj tako vsakdanjega kot pomaranča ali jesensko listje . Tega sem se spomnil , ko sem pred enim ljubljanskih nakupovalnih središč uzrl tale , ne pretirano estetski prizor ;

Takoj sta mi postala jasna prisotnost in namen dveh delavcev v uniformah vzdrževalcev , ki sta se ravno pripravljala da zaženeta nekakšen velik , očitno čistilni stroj . Nisem ju želel motiti pri delu in sem nadeljeval svojo pot v smer iz katere sta se bližala simpatična mamica in njen sinček , še predšolski otrok . Ona je z nekoliko namrščenim obrazom gledala v naslovnico časopisa , ki ga je držala v roki , fante je pa zvedavo gledal okoli . Čeprav sem se oddaljeval , sem slišal pogovor , katerega citiram po spominu ;

Starejši vzdrževalec ;
" Naj me vrag pocitra ! Te umazanije se sploh ne moremo znebiti ".
Mlajši vzdrževalec ;
" Pa smo jo enkrat že počistili . Jebela cesta , veš na koga me spominja..."
Prekine ga visok , otroški glas ;
" Mami...mami...kaj je tisto grdo oranžno ? Mami poglej...mami..."
Spet starejši vzdrževalec ;
" Pameten poba . Pod nosom še moker , pa se že spozna na politiko ".
Mamica ( skoraj istočasno z njim ) ;
" Molči Jakec ! Veš da se ne spodobi grdo o drugih govoriti. Drugače sem te učila , si pozabil ? "
Jakec ;
" Ampak mami...saj nisem. Res mami ".
Še enkrat starejši vzdrževalec , ki si prižge cigareto in zamišljeno gleda za njima ;
" Veš kaj Franci , za tega mulca se bo še slišalo . Naj me strela če ne ".

Če sem iskren , še danes ne vem , o čem so se sploh pogovarjali .