¸

Showing posts with label politika. Show all posts
Showing posts with label politika. Show all posts

10 December 2025

Bowling for Ljubljana

December 10, 2025

Medtem ko sem brskal po starih mapah v računalniku , sem med drugimi našel tole fotografijo , ki sem jo posnel skoraj petnajst let nazaj . Seveda ji ni bilo usojeno viseti kot eksponat v kakšni galeriji , saj sem nedolgo pred tem šele kupil prvo kamero . Bolj kot fotografija sama mi je v spominu ostala zabavna zgodba okoli njenega nastanka . Zabavna je sicer bolj danes kot je bila takrat . 

flag, apple pie & 4th of July

Med pohajkovanjem po prestolnici sem v njenem starem delu naletel na zaključek predstave uličnega teatra , ki jo je spremljalo presenetljivo veliko število gledalcev . Komedijanti so prihajali iz Ukrajine , narativ satirične igre pa je bila ameriška ekspanzionistična zunanja politika oziroma njeno izvažanje demokracije , podprto z vojaško močjo . Vsaj zdelo se mi je tako . Več kot desetletje pozneje je Ukrajina z Rusijo v vojni s katastrofalnimi posledicami . Združene države pa so , čeprav njen zaveznik , po stališčih kako končati to vojno , bližje njenemu sovragu kot njej . Satira se je spremenila v kruto realnost , saj Ukrajinci spoznavajo točnost tiste maksime , ki pravi da je nevarno biti sovražnik Amerike , še nevarneje pa biti njen prijatelj . Danes bi bilo prav zanimivo primerjati odzive na mestnih trgih Kijeva in Moskve , če bi v obeh mestih odigrali popolnoma isto predstavo kot leta nazaj . Le kje bi znamenita stars & stripes zastava požela več simpatij ? Zdaj ko to pišem mi je , bolj kot takrat , žal ker si nisem ogledal celotnega nastopa mladih umetnikov . Še bolj žal mi je , da sem pozorno gledal samo ženski del nastopajočih . Zabavna je misel , da je bil med moškimi igralci morda tudi njihov aktualni predsednik V. Zelenski , ki je kariero v šovbiznisu ( politika je danes očitno le njegov podaljšek ) začel ravno v takšnih skupinah zabavljačev . 

Zdaj pa k obljubljenemu zabavnemu delu . Nekakšen behind the scenes . Ko so se ljudje začeli razhajati , nastopajoči pa pospravljati rekvizite , sem  na kupu le teh zagledal  avtomatsko puško položeno na , že od daleč  vsem znano in nezgrešljivo zastavo . Kakšna simbolika ameriške obsedenosti z orožjem . Kako pronicljiv komentar ameriške militaristične politike , sem pomislil z entuziazmom , ki ga premorejo samo ljubiteljski začetniki . V mislih sem že bral vabilo agencije Magnum photos , panteonu reportažne fotografije , ki me vljudno vabi v svoje vrste . Pri tem kupu nametanih rekvizitov je stala ena od članic skupine , verjetno v vlogi čuvajke . Pokazal sem na slavno M-16 puško in jo poln navdušenja vprašal ; " Can i take a few shots ? " . Stopila je korak nazaj in me pogledala s tistim pogledom , ki jih namenimo ljudem , za katere na podlagi njihovih dejanj ali obnašanja nenadoma ugotovimo , da njihova bistroumnost ne dosega tiste še sprejemljive meje normalnosti . Ni prijetno biti na drugi strani takšnega pogleda .  . Prijazno in pokroviteljsko mi je razložila , da je jurišna puška le replika , plastična igrača in da ne morem streljati z njo . Sredi belega dne . V središču mesta . Kjer je množica ljudi . Videti je bil povsem miren in prijazen , gospod inšpektor . Res pa je...v očeh je imel tisti žar , ki ga imajo ponavadi , saj veste...norci . Grozno , nam so rekli da je Lubljana izjemno mirno mesto . Se že ve zakaj je to naredil ? Razlog nesporazuma je bil seveda pragmatični angleški jezik , v katerem  pritisniti na sprožilec orožja ali kamere zveni enako . Dvignil sem , še danes delujoči Nikon ( katerega je očitno spregledala v moji roki ) in kot pantomimik ponazoril postopek fotografiranja . Trudil sem se delovati karseda normalno . " Oh , you mean camera shots " , je  vzkliknila in njen čedni , slovanski obraz je prevzelo olajšanje . Čeprav sva se šumu v najini komunikacija oba nerodno zasmejala , je  senca dvoma v njenih očeh ostala . In z njimi me je pozorno spremljala , medtem ko sem končno nekajkrat povsem nezbrano " ustrelil ." 

Tisto Magnumovo vabilo ni nikoli prišlo . Verjetno je bolje tako . Vonj po smodniku , žvižganje krogel nad glavo , strah pred zajetjem...vse to spremlja fotografe na kriznih območjih . Zame je bilo že dokazovanje da nisem novi Charles Whitman dovolj stresno .