"Ha!" je glasno vzkliknil inšpektor Kladivar. Beti in starejša gospa z navijalkami v laseh sta ga pogledali. Opravičujoče se je nasmehnil. Za staro veščo mu je bilo vseeno, toda v očeh nekoliko nagajive frizerke s čudovitima parčkoma spredaj in zadaj je veljal za frajerskega policaja. In želel je da tako ostane. Odkar je odprla salon v bližini njegove pisarne, so mu začeli lasje rasti hitreje. Še posebej po tem, ko je s svojim nežnim glasom rekla, da jo spominja na filmskega detektiva Bullitta, ki ga upodobil Steve McQueen. Bila je njegova oboževalka. Čeprav je bil eden njegovih vzornikov, je legendarnega igralca v tistem trenutku zasovražil. Vseeno bi raje videl in slišal, da jo spominja na Mike Hammerja. Kakšna serija, takšnih ne delajo več. Trdi in žilavi Mike, ta je res znal barabine in ženske postaviti tja kamor spadajo. Prve za rešetke ali rakom žvižgat, druge pa v posteljo. Ne, takšnih res ne delajo več. To so bili drugačni časi, ko si lahko lumpa malo trše pobožal po betici in kakšno koketno gospodično malo nežneje po ritkici, ne da bi se takoj znašel na sodišču in v medijih. Ob misli na današnje medije je prezirljivo prhnil. Še enkrat je vzel v roke eno tistih ženskih revij, ki so na voljo v raznih salonih in čakalnicah. Vedno publikacije za ženske, nikoli ni našel nič za moške. Ni to diskriminacija? Spet je pogledal psevdoznanstveni članek, ki ga je minuto nazaj tako razburil. Znanstveniki nekega uglednega inštituta naj bi namreč ugotovili, da moški na ženskah najprej opazijo oči, nasmeh in kožo. Znanstveniki! Še bolj prezirljivo je prhnil. Nevrotični možiclji z očali, prhljajem in nogami na iks, ki začnejo jecljati, če jih ženska ogovori. Ni poznal nobenega, toda bil je prepričan da so prav takšni. Le kaj bi porekli na svojo trditev, če bi poznali enega njegovih najznamenitejših primerov. Nasmehnil se je ( v smeri čudovite Beti ) in si v spomin priklical podrobnosti.
 |
| prioritete |
Doktor Smolar je iz mesta na severu prišel na nekakšno tridnevno zdravniško konferenco. Bil je v zgodnjih petdesetih, poročen in spoštovan v svojem poklicu. Po zaključku prvega dne konference je v hotelskem baru spoznal atraktivno mladenko. Njen globoki dekolte je opazil, takoj ko je vstopila. Vse mize so bile zasedene in po krajšem oklevanju je pristopila ravno k njemu in vprašala, če lahko za njegovo mizo počaka prijateljico, ki zamuja. Izbrala ga je, ker ima obraz, ki mu lahko zaupa. Dva gin tonika kasneje se je nagnila proti njemu in mu sramežljivo priznala da ima rajše starejše moške. Ni mogel verjeti svoji sreči in srčno je upal da prijateljica sploh ne pride . Ni prišla. Tega sicer ni mogel vedeti zagotovo, ker je Roksana ( kliči me Roksi ) predlagala da pogovor nadaljujeta na kakšnem bolj mirnem mestu. Tretji gin tonik sta pila v njegovi sobi. Sedela je tako blizu njega, da mu je omamni vonj dragega parfuma božal nosnice ob vsakem vdihu. Njene nonšalantno prekrižane noge so se mu zdele neskončno dolge in vsakič ko se je z njimi naključno dotaknila njegovih , so mu hlače postale bolj tesne. Morda mu je zato predlagala masažo, saj je ji je zdel napet in utrujen od celodnevne konference. Preden se je osmešil in vprašal, ali hotel ponuja tudi takšne usluge, mu je zapeljivo zašepetala naj si sleče srajco in hlače, medtem ko ona za hip skoči v kopalnico. Če ga ne bi popiti alkohol napolnil s pogumom bi se sramoval, tako pa je storil kar je želela in zgolj v spodnjicah in nogavicah legel na posteljo. Iz razumljivega razloga se je obrnil na trebuh. Srečko, tole konferenco si boš pa zapomnil, si je rekel, tik preden se je vrnila v čipkastem spodnjem perilu, ki je več odkrivalo kot zakrivalo. Takšno telo bi še evnuha spravilo v skušnjavo, če me razumete, gospod inšpektor. Razumel je. Izkazalo se je, da je ustrežljiva Roksi umetnica dotika. Sploh nisem vedel kdaj sem ostal brez spodnjic...imela je res čarobne roke...in z njimi mi je...kako naj povem...saj veste kaj hočem povedati. Da ne grem v podrobnosti. Pa ravno te podrobnosti so ga najbolj zanimale. Dobri stari Mike bi jih v tistih časih že izvlekel iz njega. V interesu preiskave. Še vedno je bil v sedmih nebesih, ko je predlagala naj se gre osvežiti v kopalnico, medtem ko bo sporočila mami, da bo prespala pri prijateljici. Vedno jo tako skrbi zanjo. Ob omembi mame je začutil grizljaj vesti, ki pa je izginila, ko je nagajivo dodala da je noč še dolga. Obzirno ji je dal več kot dovolj časa, preden se je vrnil v sobo. Sprva je mislil da se je skrila kot uvod v kakšno, njemu neznano erotično igrico in je pogledal povsod, tudi pod posteljo. Šele ko je opazil da na omarici ni njegove denarnice, ure in poročnega prstana, je dojel svojo naivnost. Zakaj je snel prstan? Če ga ne bi, bi bilo to nespoštljivo do njegove žene. Če lahko to razumete. Tudi to je inšpektor razumel. Ni mi toliko do denarja, kartice sem tudi že preklical. Samo za prstan mi gre. Zlat je in žena bo takoj opazila da ga nimam na roki. Kakšen tepec sem. Ljubim jo in ne vem kaj bi, če bi jo izgubil. Ob omembi žene je skoraj zaihtel. Čeprav se je bal škandala, je po premisleku poklical policijo. Domov naj bi se vrnil čez nekaj dni in upal je da s pomočjo kakšnega čudeža medtem izsledijo prefrigano zmikavtko in (vsaj) njegov poročni prstan. Sledil je opis osumljenke. Glede njenih telesnih mer je imel doktor Smolar skoraj fotografski spomin. Višino, obseg prsi in bokov je zadel skoraj v centimeter natančno. Celo število pikic v krilih vtetoviranih metuljev nad njenima ritnicama si je zapomnil. Med opisovanjem obraza osumljenke je pa njegov spomin dobil velike luknje, večje kot tiste v krofih, katere je imel, po vzoru na ameriške kolege, inšpektor Kladivar tako rad. Lasje? Svetlo rjavi, do ramen...morda do sredine hrbta, temnorjavi. Ravni...ali morda bolj skodrani? Oči? Zelo velike so bile...zdi se mi da modre. Razen če niso bile sive, naj razmislim...veste, svetloba je bila bolj slaba...Ko je izvlekel vse uporabne informacije iz njega, ga je odslovil z opozorilom, naj se raje izogiba hotelskega bara. Vizitko, ki mu jo je doktor dal ob slovesu je bežno pogledal in spravil v žep.
Doktor je čudež res dočakal. Podjetna Roksi je namreč naslednji dan v drugem hotelu svoje masažne usluge ponudila predstavniku velike banke iz tujine. Vse je šlo po preverjenemu načrtu, dokler ni med pobegom ostala v dvigalu, ki se je pokvarilo le nadstropje nad pritličjem. Bankir je prijavil krajo in istočasno s servisno službo se je pred hotel pripeljala policijska patrulja. Pri njej so našli zajeten kupček dolarjev in dve zlati kartici. Brez prstana. Finančniki so res brezčutni faloti. Smolarjevega so našli pri preiskavi njenega stanovanja. Na srečo ji ga še ni uspelo prodati, tako da mu ne bo treba svoji gospe razlagati, kako je zaradi uvidevnosti do nje skoraj ostal brez njega. Roksana je že imela dosje, zaradi podobnih tatvin v drugem mestu. Glede na priloženo fotografijo je bila res vredna skoka čez plot, le nekaj nenavadnega je bilo na njej. Ko je pogledal v rubriko posebne karakteristike in znamenja, je pisalo heterokromija. Le katera seksualna deviacija je to, se je vprašal in nestrpno v roke vzel enciklopedijo, kjer je pisalo da gre za stanje, ko imajo ljudje različno obarvane oči. Še enkrat je pogledal fotografijo. Lepotička je res imela eno oko zeleno, drugo pa modro. Nekaj ga je prešinilo in iz žepa je potegnil njegovo vizitko. Na njej je pisalo dr. Srečko Smolar, oftalmolog. Za vsak slučaj je v enciklopediji poiskal še to geslo. Srečko je bil specialist vede, ki se ukvarja z očmi in vidom. Začel se je tako glasno krohotati, da je pritegnil pozornost dveh kolegov, ki sta se ravno vneto prerekala o tem, ali ima nova tajnica na oddelku za vlome podložen nedrček. Na kratko jima je opisal cel primer in kmalu so se skupaj skoraj valjali po tleh od smeha. "In ta...in ta oftolog ni tega opazil...pa ne me...umrl bom...ej Zoki, poslušaj tole...", je ves rdeč v obraz naslednjega v smejalni klub vpeljal tisti, ki je dvomil da Barbarina dvojčka, tako je bilo namreč tisti tajnici ime, lahko tako pokončno stojita brez dodatne podpore. V manj kot petih minutah sta po vseh pisarnah in hodnikih odmevala norčav smeh in hihitanje. Primer in vse povezano z njim je postal legendaren. Iz spominov ga je predramila Beti, ki je rekla da ga lahko stisne vmes, medtem ko se gospe sušijo lasje. Za koga se sploh ureja, se je vprašal, ko je pogledal odcvetelo frajlo z glavo pod sušilno havbo. Medtem ko se je Betika s škarjami v rokah spretno in zapeljivo sukala okoli njega, se je lahko skoraj z gotovostjo prepričal, da njen vabljivi parček ne potrebuje opore. Vseeno si je želel to osebno preveriti, še zlasti po njeni pripombi, da ga tistih nekaj sivih las naredi še bolj šarmantnega. Ob odhodu jo je nagradil z izdatno napitnino in McQueenovskim nasmehom.
Ko je sedel v svoj Jeep Cherokee, ga je prešinilo, da sploh ne ve, kakšne barve oči ima Beti. Zdelo se mu je da so modre, ni bil pa povsem prepričan. " Če ima tudi ona tisto hetero...vrnem značko," je glasno obljubil sam sebi in se začel še bolj glasno smejati.