Živimo v digitalni dobi, v kateri brez dostopa do svetovnega spleta preprosto ne gre več. Tega se vse bolj zavedajo tudi starejši, še celo moj sosed, ki se je dolgo upiral tej moderni novotariji, saj on preferira osebni stik. Gvido je vitalni upokojenec, katerega se drži sloves, da pozna vsako vdovo v radiju nekaj kilometrov. Zadolžil me je za nakup računalnika in mi dal pri tem povsem proste roke. Naslednji dan sem mu doma priklopil zmogljiv in mogočen HP z velikim monitorjem , saj od blizu ne vidi več najbolje , čeprav lahko od daleč še vedno zgolj po zibanju bokov razloči, katera damica še ni zaprla štacune. Nisem vedel o čem sploh govori, zato sem se raje posvetil nameščanju programov. Ko je bil računalnik pripravljen za uporabo, sem mu razložil in pokazal njegove osnovne funkcije. Medtem mi je, s kozarcem konjaka v roki, razlagal zakaj so rdečelaske boljše od drugih žensk. "Seveda govoriva o naravnih rdečkah," me je opozoril, med dvema požirkoma. Upal sem da si je zapomnil kaj od mojih navodil. Vsaj pol toliko kot sem si jaz o njegovih. Preden sva se poslovila, sem si spet izposodil eno izmed knjig iz njegove zbirke klasične literature.
Čez dva dni me je poklical k sebi. Računalniška zadeva, je pomenjivo rekel. Odprl mi je, poplesujoč v ritmu Gayeve Lets get it on, ki je prihajala iz zvočnikov v dnevni sobi. Seveda s kozarcem konjaka v roki. Na sebi je imel svileno haljo, okoli sebe pa oblak Pino silvestre vodice po britju. Zdaj sem že vedel, da si približno ob tej uri privošči kopel ki mu da, po njegovih besedah moči za nove podvige. Iz rok mi je vzel knjigo, ki sem si jo zadnjič izposodil. "Ti je bila všeč ?" je nekoliko hudomušno vprašal. Zardel sem in pokimal. "Emmanuelle je premalo cenjena klasika. Zapomni si to, mladenič. Pozabi razne Hamlete, Don Kihote in Gatsbyje. Tole je življenje." S konico kazalca je potrkal po platnicah in knjigo odložil na polico. Pogoltnil sem slino in se želel opravičiti, ker so nekatere strani literarne mojstrovine bolj pomečkane od drugih, toda prej me je objel okoli ramen in prosil za uslugo. Želel je da mu odprem profil na eni tistih spletnih strani za zmenke, da vnese nekaj radosti v življenja od vseh pozabljenih žensk. Plemenito, ni kaj. Le kako bi ga lahko zavrnil. "Notri vrzi nekaj tistih osladnih misli na katere damice padajo. In ne pozabi, nimam več 60 let, zato me zanimajo predvsem posteljne radosti." Po teh navodilih me je prijazno odslovil, ker kmalu pričakuje obisk in mora, kot je pomenjivo rekel, pripraviti teren. Ob tem mi je pomežiknil. Starejši ljudje kdaj govorijo v šifrah, ki jih verjetno razume le njihova generacija. Doma sem ga, po krajšem premisleku takole, s sliko in besedo predstavil svetovnemu spletu ;
 |
| šifra : Maratonec |
Gospod v najboljših letih, dandy v pravem smislu besede, želi spoznati damo, ki svojega srca še ni zaklenila ljubezni. Kljub vse bolj krutemu svetu sem ostal idealist in sanjač . Rad imam dolge sprehode , poezijo in globoke knjige kot je Alkimist , ki me navdihuje . Se najdeš v teh besedah ? Si se tudi ti naveličala prebujati sama ? Če je tako , se oglasi. Morda najina ljubezen spremeni svet na bolje .
"Par ekselans, dečko moj," je zadovoljno vzkliknil moj prijatelj, sklonjen nad ekran. "Idealist...sanjač...globoke knjige, he he...in na koncu Maratonec. Tudi kaj resničnega si dodal, odlično. Sem vedel da me ne boš razočaral. Kot rečeno...PAR EK-SE-LANS." Vzhičeno je pomel z dlanmi. "Me prav zanima koliko ptičk se bo ujelo v tole najino mrežo." Moram priznati da mi je njegova pohvala godila, saj sem vedel da bo z menoj delil žgečkljive ali celo opolzke podrobnosti. Komaj sem čakal.
Mojega živahnega soseda zadnje dni bolj malo vidim, tudi klicev mi ne vrača. Edini znak življenja iz njegovega stanovanja sem slišal včeraj, ko sem prislonil uho ob vrata. "Oh Gvido, kako velik je...in kako ga znaš uporabljati," je vzneseno vkliknil meni neznani ženski glas, ki mu je sledilo hihitanje in vzdihovanje. Še ena seniorka, ki je ugotovila, da nikoli ni prepozno za učenje. In le zakaj digitalno opismenjevanje ne bi smelo biti tako zabavno kot za temi vrati. Prav ponosen sem bil na svojega prijatelja.